Zavedanje časa je bistveno za vsakega človeka. Brez tega je marsikdo lahko zelo izgubljen. Poglejmo, na katere vidike našega življenja vpliva čas. 

Vloga časa v vsakdanu

Orientacijo v času vsakodnevno uporabljamo na več nivojih. Potrebujemo jo za socialno vključenost: kateri letni čas je, kateri del dneva je, katere tradicije in kakšno kulturno obnašanje povezujemo s tem časom. Potrebujemo jo za medčloveške odnose in skrb zase: vedeti moramo, kdaj imam rojstni dan, koliko sem star, koliko so stari moji bližnji, kdaj imam zdravnika … In končno za organizacijo najbolj vsakdanjih opravil: kdaj moram na stranišče (kar tudi vsebuje časovno komponento), kdaj moram vzeti zdravila, kdaj sem nazadnje jedel, koliko časa potrebujem od spalnice v zgornjem nadstropju do kuhinje v spodnjem nadstropju, kako dolgo se kuhajo testenine, kdaj pride moj naslednji obiskovalec.

Izguba občutka za čas pri osebi z demenco

Zakaj oseba z demenco izgubi občutek za čas?

Kot je pri demenci običajno so tudi tokrat razlog spremembe v možganih. Zaradi njih osebe z demenco težko ali pa ne morejo več določiti:  koliko časa je preteklo, koliko časa so bili od doma, koliko časa se že vozijo itd. Spremembe v možganih so razlog tudi za spremenjen cirkadiani ritem, ki nam pove, kdaj je čas za spanje in kdaj za vstajanje. Zato se osebe z demenco pogosto vedejo nenavadno,so resnobne pred sončnim zahodom in ponoči tavajo naokrog. Nadalje so spremembe v možganih krive tudi za to, da oseba ne ve, kakšno je zaporedje nekih nalog v aktivnosti: katero oblačilo obleči najprej in katero sledi (to se strokovno imenuje sekvenciranje). Prihaja tudi do motenj pozornosti in spomina, ki sta ključna za sprejemanje in ohranjanje informacij. Ob tem zaradi demence prihaja tudi do omenjenih višjih spoznavnih funkcij (organiziranje, odločanje, izbiranje, popravljanje lastnih napak, refleksija itd), zaradi česar oseba preprosto ne zmore več dobro funkcionirati: ne ve, kje najti določene informacije, kako jih dovolj dolgo ohraniti (delovni spomin) in kako jih uporabiti.

Kako lahko pomagamo ohraniti časovno orientacijo?

1. Ura naj bo jasna.

– Ura naj bo brez dodatnih črk, številk, vzorcev ali barv, ki bi motile številčnico. Če nekdo zmore prebrati uro pri 50-ih, ni nujno, da bo to znal tudi pri 90-ih. Rimske številke ne pridejo v poštev, saj mora oseba pretvoriti informacije (rimska številka->številka->ura). Ravno tako se ne moremo zanašati na to, da bo oseba znala pogledati na telefon in tam prebrala uro, tudi če je to počela polovico življenja. Spodaj je nekaj primerov “slabih” ur:

-Ura, številke in kazalci naj bodo dovolj veliki. Spodaj sta dva primera “dobre” ure:

– Ura naj bo na vidnem mestu, kjer oseba preživi največ časa (npr. zid nasproti stola, kjer oseba je kosilo). Ura naj bo tudi tam, kjer oseba kuha in jemlje zdravila.

– Ura je lahko tudi digitalna, lahko vključuje tudi ime dneva v tednu, datum in leto, potrebno pa je biti pozoren na to, da so v materinem jeziku.

2. Ne podcenjuje uporabe koledarja

– Koledar naj bo dovolj velik, da oseba lahko prebere vse, kar na njem piše, od pisave do številk.

– Koledar naj ima dovolj prostora za zapiske (rojstni dnevi, pregledi, opomniki koga poklicati in kaj narediti).

– Koledar naj bo nameščen ob telefonu, da si oseba lahko podatke takoj zabeleži. 

3. Ostali opomniki

– Uporabite tehnologijo: Google, Siri in Alexa so odlični pomočniki, ki jih lahko vnaprej nastavi tudi družinski član. Nastavi lahko opomnike za jemanje zdravil, za uporabo stranišča, za pitje tekočine, za opomnik kdaj pride kdo na obisk, kdaj ima kdo rojstni dan, kdaj je čas za počitek in za odklop od televizijskega programa.

Tovrstne stvari vedno lahko preizkusite in opustite, če osebo z demenco spravljajo v zadrego ali ji povzročajo dodatne skrbi.

– Uporabite planerje, kjer naj si oseba zapisuje vse pomembne stvari, ki se ji v dnevu zgodijo: kaj je jedla, kdo jo je klical, kaj mora še narediti itd.

Življenje z osebo z demenco je pogosto težavno. Olajšajmo si ga s preprostimi, a domiselnimi in smiselnimi rešitvami. Osebo bomo morali na začetku malo bolj opozarjati na to, kam naj pogleda, kje naj poišče informacije, a vsaj v začetni fazi bolezni se to lahko lepo obrestuje. Razmišljajmo pozitivno, saj so tudi osebe z demenco še vedno marsičesa zmožne. Podprimo jih v tem!