Dolgotrajna oskrba je nov, kompleksen sistem, katerega največ pravic za bodoče uporabnike pride v veljavo s 1. 7. 2025.

Da bi bili čim bolj informirani, sem na enem mestu zbrala vprašanja, ki so bila nejasna tudi meni. Odgovore so podali storkovni delavci na vstopnih točkah CSD ter strokovni delavci na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Kakšen je postopek za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe?

Najprej vložimo vlogo za koriščenje storitev dolgotrajne oskrbe na lokalno vstopno točko (lokalni Center za socialno delo). Predhodno se lahko tudi oglasimo na vstopni točki (informacije lahko pridobimo tudi na vseh enotah CSD-jev ali pa tja pokličemo), kjer se lahko pogovorimo s svetovalcem za dolgotrajno oskrbo, ki nam bodo razložili, katere pravice nam pripadajo, prav tako nam bodo lahko pomagali izpolniti vlogo.

Po vložitvi vloge bo uporabnik dobil klic svetovalca za dolgotrajno oskrbo, ki deluje na vstopni točki, in dogovorila se bosta za obisk na domu. Obisk na domu bo obsegal razgovor o osmih področjih življenjskega funkcioniranja, o tem, koliko oseba še zmore sama in kako mu lahko storitve dolgotrajne oskrbe pri tem pomagajo, kakšno od aktivnosti bo oseba morda tudi morala demonstrirati.

Po razgovoru na domu bo svetovalec za dolgotrajno oskrbo zapisal povzetek razgovora, želje osebe in oceno zmožnosti, osebo bo uvrstil v eno od petih kategorij upravičenosti, napisal bo seznam priporočenih storitev, v dokumentu bodo navedeni tudi lokalni izvajalci dolgotrajne oskrbe. Ta dokument bo izdan v obliki odločbe, oseba ga bo prejela na svoj naslov, ga preučila in se imela možnost nanjo tudi pritožiti.

Če se oseba na odločbo ne želi pritožiti, bo po Zakonu o upravnem postopku lahko podalala ustno izjavo na zapisnik na vstopni točki ali pa poslala pisno izjavo, da se odpoveduje pritožbi na odločbo, s čimer bo odločba postala pravnomočna in izvršljiva. Na ta način lahko deloma pospešimo pot do pridobitve pravic iz dolgotrajne oskrbe. S to odločbo bodo konkretni osebi dodeljene pravice dolgotrajne oskrbe glede na njene zmožnosti in želje.

Oseba bo po poteku pritožbenega roka s to odločbo morala do izvajalca, ki ga bo izbrala sama, tam pa se bo s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe dogovorila o poteku izvajanja storitev. Ta dogovor se bo imenoval osebni načrt in bo vseboval pravice in obveznosti ene in druge strani, vseboval bo morebitno odpoved primerljivim pravicam, cilje storitev (na primer povrnitev samostojnosti pri neki aktivnosti) ter datum začetka izvajanja storitev.

Ali bodo pri obisku svetovalca za dolgotrajno oskrbo na domu lahko prisotni tudi svojci?

Načeloma ne, bo pa to odvisno od zdravstvenega stanja in splošnega počutja uporabnika. Obisk na domu bosta lahko izvedla največ dva svetovalca za dolgotrajno oskrbo.

Komu vse pripada e-oskrba? 

E-oskrba je dodatna pravica, ki jo bomo lahko koristili po s 1. 7. 2025. Dodatna pravica pomeni, da jo lahko koristimo ločeno od nekaterih drugih oblik dolgotrajne oskrbe.
Pravico do e-oskrbe ljudje lahko pridobijo na dva načina:
a) vsi stari 80 ali več, bodo lahko oddali vlogo na vstopno točko CSD. Tej vlogi naj priložijo mnenje enega od sledečih: patronažne sestre, osebnega zdravnika ali socialnega delavca, ki bo izkazovalo, zakaj oseba potrebuje e-oskrbo. To vlogo je možno vložiti že v juniju 2025 in bo najhitrejši možen način koriščenja e-oskrbe za vse nad 80 let.
b) vsi ostali bodo morali čez redni postopek vlaganja vloge, ki bo bolj dolgotrajen. Redni postopek pomeni vložitev vloge za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe ter vsi postopki, opisani v prvem odstavku.

E-oskrbe ne bodo mogli koristiti:
– ljudje v institucionalnem varstvu (dom za upokojence, varstveno-delovni centri),

– ljudje, ki koristijo osebno asistenco
Kdor bo uporabljal storitve e – oskrbe, bo upravičen tudi do denarnega prejemka, ki bo kot pravica dostopen 1.12.2025.

Kaj sploh je e-oskrba?

Več o tem si lahko preberete tukaj Ponudnik storitev e-oskrbe bo po vsej verjetnosti Telekom. O njihovi storitvi oziroma ponudbi si lahko več preberete tudi tukaj. Po vsej verjetnosti bo ponudba Telekoma znašala okoli 30 evrov na mesec, e-oskrba pa bo s strani države sofinancirana v višini 25 evrov na mesec + država bo krila enkratni strošek namestitve opeme, za kar bo država v okviru dolgotrajne oskrbe namenila 50 evrov.

Kakšen bo postopek za tiste, ki so do sedaj uporabljali e-oskrbo? (preko Telekoma)?

Ministrstvo za solidarno prihodnost je zagotovilo prehodno obdobje za nadaljnjo brezplačno uporabo e-oskrbe. Vsi uporabniki e-oskrbe v okviru projekta E-oskrba na daljavo, lahko uporabljajo E-oskrbo še naprej brezplačno do 31.12.2025. Do takrat je potrebno preko vstopnih točk (CSD) pridobiti odločbe o pravici do e-oskrbe iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. V prihodnjih dneh bodo vsi uporabniki E-oskrbe iz projekta o tem podrobneje pisno obveščeni.

Kdo sploh lahko postane oskrbovalec družinskega člana in kako?

Več o tem lahko preberete tukaj. Glavni poudarki so:

-da je oskrbovalec družinskega člana lahko nekdo, ki nujno živi na istem nalovu,

-nekdo polnoleten, ki je z osebo v sorodu (to je zakonec ali zunajzakonski partner, hči/ sin, hči in sin zakonca ali zunajzakonskega partnerja, starš: oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere, brat/ sestra, vnuk/ vnukinja, sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena v ravni vrsti ali stranski vrsti.

-da je psiho-fizično sposoben za oskrbovanje osebe na dolgi rok.

Se lahko kot oskrbovalec družinskega člana zaposlim samo za polovični delovni čas, za polovični delovni čas pa ostanem zaposlen?

Da, to je mogoče, če skrbite za družinskega člana skupaj z nekom drugim (ki je torej tudi oskrbovalec družinskega člana za polovični delovni čas). Pogoj pa je, da oskrbovana oseba ter oba oskrbovalca družinskega člana vsi živijo na istem naslovu.

Kakšen je postopek za oskrbovalca družinskega člana, če oskrbovanec umre?

Oskrbovalec družinskega člana prejema nadomestilo še 30 dni po smrti oskrbovanca. Nato ponovno vstopi na trg dela. Priporočeno je, da oskrbovalec družinskega člana o smrti obvesti CSD (lokalno vstopno točko za dolgotrajno oskrbo) ter koordinatorja dolgotrajne oskrbe.

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti – kako se jih bo lahko koristilo?

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti bodo izvajali delovni terapevti oziroma fizioterapevti. Kot pove že ime, bodo namenjene vajam za ohranjanje funkcionalnih sporobnosti, bodo pa namenjene tudi podpori oskrbovalcem in osebam z demenco, svetovanju glede smiselnih prilagoditev bivalnega okolja ter ohranjanju dobrega duševnega zdravja.

Oseba bo, glede na to, kdaj bo dobila odločbo iz vstopne točke za dolgotrajno oskrbo, dobila odmerjen sorazmeren delež teh storitev za prihajajoče mesece v določenem koledarskem letu. 

Če bo na primer oseba odločbo dobila septembra 2025, in bo umeščena v 1. kategorijo upravičenosti, kar pomeni 12 ur storitev delovne terapije ali fizioterapije, bo to zanjo pomenilo, da bo do decembra 2025 lahko koristila 4 ure teh storitev, to pomeni sorazmeren del za tisto leto.

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti bodo izvajali ljudje, zaposleni pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, in sicer po sklenitvi osebnega načrta (celoten postopek je opisan v začetku prispevka).

Kako pridobiti več oskrbe?

Če se bo osebi stanje poslabšalo, lahko javi spremembo koordinatorju, ki bo obvestil vstopno točko za dolgotrajno oskrbo, ta pa bo zopet kontaktirala uporabnika za ponovni obisk na domu in ponovno oceno stanja, na podlagi katere bo oseba dobila novo odločbo in s tem nove pravice. Enako velja, če se bo osebi stanje izboljšalo – koordinator bo vstopni točki predlagal novo oceno, in obseg pravic se bo zmanjšal, saj se bo funkcionalno stanje in samostojnost osebe izboljšala.

Več informacij…

lahko najdete tukaj, kjer lahko najdete tudi vse vloge in druge napotke.

Lahko pokličete tudi klicni center za dolgotrajnonoskrbo na številko 114. Njihovi podatki so ažurni, dobite vse na enem mestu.