Mnogi poznajo Montessori pristop pri delu z otroki, zelo podobna načela pa se da prenesti tudi na delo s starostniki. Ta znanstveno dokazana metoda pomaga starostniku ali osebi z demenco, da postaja in ostaja vključen v okolje, da v njem prispeva in se v njem dobro počuti.

Pri delu delovnega terapevta ali svojca vodijo nadlednja načela:

– Aktivnost je za posameznika smiselna.
– Posameznika vedno povabimo k sodelovanju.
– Vedno ponudimo izbiro.
– Govorimo manj in več demonstriramo.
– Gradimo na tem kar posameznik še zmore.
– Prilagodimo se tempu posameznika.
– Ponudimo poznane in estetske materiale, namige, pripomočke.
– Pripravimo takšne dejavnosti, kjer posameznik uporablja roke.
– Aktivnost pripravimo tako, da je mogoče stopnjevanje od lažjega k težjemu, od konkretnega k abstraktnemu in obratno. Materiale pripravimo tako, da napaka ni možna. Pri delu z materiali pa se držimo načela, da ni pravega ali napačnega odgovora.
– Opravilo ali dejavnost razdelimo na manjše dele.
– Osebi se zahvalimo za sodelovanje in vprašamo, če bi posameznik želel še kdaj sodelovati.
– Razmislimo ali je bil posameznik resnično vključen.

Spodaj je nekaj slik materialov, ki sledijo tem načelom. Izdelala jih je delovna terapevtka Sara Črepinšek iz Doma Svetega Jožefa v Celju. Le-ta je tudi vodilna ustanova v Sloveniji na področju implementacije te metode v prakso, metodo uspešno izvajajo vsi delavce doma, stanovalci pa tovrsten pristop hvaležno sprejemajo.

Pojasnilo ob slikah:

1. Slika “Čigav les”: Gre za material, ki preko tipne in vidne zaznave spodbuja sodelovanje, sortiranje koščkov lesa na pravo mesto. Taka aktivnost je smiselna za osebo, ki se je tekom življenja ukvarjala z lesom, na primer mizar, upravitelj CNC stroja, tesar… Material je zasnovan tako, da so koščki lesa oštevilčeni, prav tako pa obris lesa kaže na pravilen odgovor. Aktivnost lahko stopnjujemo z vključevanjem večih inforfmacij, lahko pridružimo opis drevesa, plodov, za kaj so plodovi uporabni ipd.
2. Slika “Koščki tapisona”: Ta material se lahko uporablja kot spomin, spodbuja tipno in vizualnon zaznavanje. Aktivnost lahko stopnjujemo na način, da koščke med sabo primerjamo, se pogovarjamo o tem katera barva tapisona bi sodila h kakšni steni, koščke lahko med sabo se sestavljamo po barvah mavrice, ipd.
3. Slika “Kartice za telovadbo”: Ta material lahko uporabimo, ko oseba nima ideje, katero vajo bi pokazala ob skupinski telovadbi, ali ko morda zna nekaj povedati, ne zna pa več demonstrirati in lahko samo pokaže kartico ter v skupini sodeluje na ta način. Aktivnost lahko stopnjujemo tako, da na hrbtno stran dodamo opise vaj, ki jih oseba lahko prebere ter na ta način krepi sposobnost prenašanja neke informacije iz besednega na nivo aktivnosti, krepi tudi sposobnost sledenja navodilom.
4. Slika “Dve gospe, ki kuhata kavo.”: To je praktičen prikaz načina, ki spodbuja samostojnost osebe. Delovna terapevtka uporabi sposobnost vidne zaznave tako, da gospe označi korake za pripravo kave ter zapiše sestavine, ki jih mora gospa uporabiti. Na ta način krepi sposobnost organizacije aktivnosti ter pomaga kratkoročnemu spominu, da lažje usvoji postopek. Namen je seveda samostojnost osebe, nasproti temu, da bi nekdo skuhal kavo namesto gospe.

Marija Montessori je namreč oblikovala izjemno geslo: Karkoli storite namesto njih, jim s tem nekaj vzamete. In to drži kot pribito tudi skozi celotno delovno-terapevtsko obravnavo. Delovni terapevti spodbujamo samostojnost in ohranjanje spretnosti, podpremo tam, kjer ne gre več, ter prilagodimo okolje, kjer je to potrebno :-).

Več o metodi Montessori za delo s starejšimi in osebami z demenco lahko preberete tudi tukaj: https://edemenca.si/sara-crepinsek-intervju-metoda-montessori/ ali https://www.delo.si/novice/slovenija/demenco-zdravimo-z-dobrim-zivljenjem ali https://www.jozef.si/wp-content/uploads/2020/11/26_NT.pdf