Kakovost zraka, predvsem njegova onesnaženost, izjemno vpliva na delovanje možganov. Laično je znano, da se v prezračenem prostoru bolje spi in da se v učilnici s svežim zrakom bolje uči. Kaj je za tem?

Številne študije so pokazale povezavo med dolgotrajno izpostavjenostjo onesnaženemu zraku in večjim tveganjem za razvoj demence, še posebej Alzheimerjeve bolezni. Prav ti podatki so bili razlog, da je Lancet comission (znanstveniki, ki se ukvarjajo z dejavniki tveganja za razvoj demence in njeno preventivo), tudi onesnaženost zraka dodala na seznam dejavnikov tveganja za razvoj demence.

Kaj škoduje in na kakšen način?

Gre predvsem za drobne delce (PM10 in PM2.5), ki ob dolgotrajni izpostavljenosti prodrejo globoko v pljuča in krvni obtok ter tako prispejo do celic. Tam lahko povzročajo vnetja in različne poškodbe celičnih struktur (oksidativni stres in/ali nezaželene kemijske reakcije), kar je na področju možganov seveda povezano z večjim tveganjem za kognitivni upad in demenco. Težave povzročajo tudi dušikovi oksidi, ki so pogosti v izpušnih plinih vozil, torej ga najdemo v večjih koncentracijah ravno v urbanih okoljih.

V času novega leta, ko so aktualni ognjemeti, se v ozračje razprši na milijone drobnih delcev, med drugim težkih kovin. Kadmij, barij, arzen, nikelj, in živo srebro so kovine, ki lahko povzročijo zastrupitve, težave z dihanjem, povišan krvni tlak, spremembe srčnega ritma itd. Seveda velja poudariti, da ima dolgotrajna izpostavljenost večje negativne učinke kot kratkotrajna. Poglejmo pa, za koga je tudi kratkotrajna izpostavljenost nevarna.

Komu škoduje onesnažen zrak in zakaj?

Posebno tveganje z vidika vplivov na zdravje predstavlja onesnažen zrak za otroke, mladostnike in nosečnice, pa tudi za starejše ljudi ter bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike. Pri starejših lahko tovrstni delci poškodujejo krvne žile – poškodbe krvnih žil v možganih lahko privedejo do slabšega pretoka krvi v možgane, ki lahko privede do vaskularne demence. Lahko pa pride tudi do poka žile v možganih, kar privede do možganske krvavitve in posledično možganske kapi.

Starejši ljudje so na zunanje vplive bolj občutljivi, saj se na bolezni in škodljiva stanja odzivajo drugače kot mlajši. Kronični vnetni odziv namreč lahko poškoduje možganske celice in pospeši staranje možganov, ker je povezano z razvojem nerodegenrativnih bolezni. Zdravo okoljem, kjer ni dodatnih dejavnikov, ki bi ovirali njihovo delovanje, pa je dobra naložba tako za mlade kot za stare možgane.

Kako si pomagati?

Če vemo, da boljša oskrba možganov s kisikom dejansko vpliva na večjo osredotočenost, na hitrejšo obdelavo informacij in boljše pomnjenje, se lahko trudimo da:

– prostore zračimo redno in takrat, ko je zrak najčistejši (navadno zgodaj zjutraj),

– se izogibamo neposredni izpostavljenosti ognjemetom, kajenju in dimu (še posebno dimu premoga in plastika),

– spalnico prezračimo neposredno pred spanjem.

Viri:

https://nijz.si/moje-okolje/zrak/zunanji-zrak-onesnazujejo-tudi-pirotehnicna-sredstva/

https://ekokrog.org/2011/01/19/ognjemet-ogroza-zdravje/

Dementia prevention, intervention, and care: 2024 report of the Lancet standing Commission Livingston, Gill et al. The Lancet, Volume 404, Issue 10452, 572 – 628.