Kognitivne sposobnosti so izjemno kompleksen del našega jaza in izredno pomembne za naše dojemanje sveta, za naš razvoj in za naše odzivanje na zunanji svet. Če in dokler je z njimi vse v redu, se o  njih niti ne sprašujemo veliko. Ko pa začnemo opažati neke spremembe, kognitivni upad, šele takrat se zavemo, kako dragocen organ so naši možgani in da naše sposobnosti sploh niso samoumevne.

Piramida kognitivnih sposobnosti in kako pešajo?

Kognitivne sposobnosti lahko razdelimo na zelo kompleksne, na potrebne in na najbolj osnovne. Ko pešajo, najprej pešajo najbolj kompleksne kognitivne sposobnosti, nato bolj osnovne.

Najbolj kompleksne kognitivne sposobnosti so:

-reševanje problemov (analiza situacije, iskanje rešitev, izbor najbolj optimalne rešitve),

-kritično mišljenje (sposobnost argumentiranja in sprejemanja premišljenih odločitev), -sposobnost učenja in prilagajanja (prilaganjanje vedenja v novih okoliščinah), 

-kreativnost (ustvarjanje nečesa novega in izvirnega)

-zmožnost pomnjenja kompleksnih informacij

-razumevanje in pravilno obnašanje in odzivanje v družbi (raba sarkazma in direkten odziv na dogajanje),

-za sposobnost lastne samoregulacije in samorefleksije

-zmožnost razumevanja, tvorbe in interpretacije jezika na visoki ravni

Potrebne kognitivne sposobnosti so:

Kasneje začnejo pešati tudi neke splošno potrebne kognitivne sposobnosti, kot je zmožnost osredotočenosti, pozornosti. Tu lahko pride do težav pri deljeni pozornosti (hkratno usklajevanje več nalog ali informacij) ali pa se preprosto poslabša sposobnost za neko dolgotrajno pozornost – vztrajanje pri neki aktivnosti. Lahko pride tudi do težav s spominom: najprej je prizadet kratkoročni spomin, kasneje pa je lahko pa je prizadet tudi dolgoročni spomin.

Osnovne kognitivne sposobnosti so:

Nazadnje pa so prizadete tiste najbolj osnovne kognitivne sposobnosti, ki se tičejo percepcije oziroma zaznavanja in interpretacije informacij iz okolja preko čutil, kot so vid, sluh, vonj, okus in tip.

Zgornje hierarhije se je dobro spomniti, ko govorimo o tem, kako prepoznati kognitivni upad.

Kako prepoznati spremembe v možganih, kognitivni upad?

Seveda pa to ni lahko, saj prenekatere spremembe pri višjih kognitivnih funkcijah zlahka zamenjamo za značilnosti temperamenta, jih morda pripisujemo navadam, rutinam in vlogam. Kot primer: nekdo, ki je imel svoje lastno podjetje, je bil morda veliko pod stresom in tudi dezorganiziran, njegovi bližnji pa morda težave pri planiranju pripisujejo njegovi prejšnji vlogi podjetnika. Kdo drug, ki je bi vedno zelo trmast in zagledan v svoj prav, lahko kot posledico kognitivnega upada doživi zmanjšano zmožnost samorefleksije, se ga ne da v nič prepričati kljub očitnim argumentom.

Morda je torej lažje zaznati težave na nekem manj kompleksnem nivoju. Gre s spominom, s pozornostjo, s tekočnostjo govora. Lažje opazimo, da nekdo, ki je prej govoril več jezikov, kar naenkrat pozablja besede v maternem jeziku ali jih medsebojno pomensko zamenjuje. Opazimo, da nekdo predmete postavlja na neobičajna mesta ali jih ves čas izgublja. Več o tem, katere starostne spremembe so normalne in katere so lahko že znak demence, si lahko preberete tukaj.

Najtežji je gotovo zadnji del izgube kognitivnih sposobnosti, ko oseba ne zna oziroma ne zmore več interpretirati in odgovarjati na čutne zaznave iz okolja. Tega ne moremo več spregledati. Lahko pa poskusimo uporabiti tisto, kar oseba še zmore, in vedno lahko najdemo vsaj eno tako stvar. Zato se osredotočimo na to!