Tehnika odloženega priklica je opisana tukaj (klik). Da pa bi jo bolje razumeli, raziščimo še, kako ta tehnika sploh omogoči učenje pri nekom, ki ima možgane poškodovane oziroma bolane.

Še enkrat obnovimo osnovno zakonitost te tehnike: ponavljanje. Pri odloženem priklicu osebo večkrat prosimo, naj aktivno prikliče isto (njej pomembno) informacijo, pri čemer se časovni presledki med priklici postopno podaljšujejo, vendar le, če je priklic uspešen. Če oseba odgovori napačno, se pravilni odgovor takoj ponovi, interval pa se skrajša (npr. nazaj na 30 sekund). Ob napačnem odgovoru je pomembno, da osebe ne popravljamo z razlago, temveč z učenjem pravilnega odgovora.

Kaj se oseba z demenco preko tehnike odloženega priklica v resnici uči?

Ne gre za klasično “razumevanje” ali zavestno pomnjenje neke vsebine ali podatka, temveč za učenje vzorca odgovora in za postopno avtomatizacijo reakcije/odgovora..

Zato so cilji učenja zelo konkretni in funkcionalni, na primer:

• kako poklicati pomoč,
  
• kje je stranišče,
  
• kako uporabljati nek pripomoček,
  
• kako je ime oskrbovalcu,
  
• kakšno je zaporedje opravila.
  

Zakaj tehnika deluje kljub okvari spomina?

Ključ do razumevanja uspešnega pomnjenja pri osebi z demenco (ali s kognitivnim upadom) so različni spominski sistemi. Pri demenci (zlasti pri Alzheimerjevi bolezni) sta namreč najprej prizadeta epizodični spomin (dogodki, čas, kraj) ter deklarativni spomin (dejstva, nove informacije).

Relativno dolgo pa ostaja ohranjen proceduralni (implicitni) spomin. Ta ne zahteva zavestnega priklica, ampak temelji na ponavljanju, omogoča učenje “kako”, ne “zakaj”. Učenje vključuje bazalne ganglije in cerebelum (male možgane). To sta dve strukturi v možganih, ki pri Alzheimerjevi bolezni po navadi ostaneta ohranjeni mnogo dlje časa – v primerjavi s hipokampusom in prefrontalnim korteksom, kjer se sicer dogaja učenje in se hranijo spomini (ti dve možganski strukturi sta pri Alzheimerjevi bolezni bolj in hitreje prizadeti).

Proceduralni spomin uporabljamo takrat, ko počnemo nekaj, kar poznamo že dolgo. Na primer hodimo, si umivamo zobe, uporabljamo pribor ali se avtomatsko odzivamo v klepetu (kako si – dobro, hvala). Tehnika odloženega priklica obide okvarjeni deklarativni spomin in se “priklopi” na proceduralnega.

Kako tehnika odloženega priklica aktivira proceduralni spomin?

To dosežemo s ponavljanjem istega, saj na vedno isto vprašanje povežemo vedno isti pravilen odgovor, ki se ga naučimo s ponavljanjem. Za osebo z demenco to predstavlja olajšanje, saj prinese minimalno kognitivno obremenitev; ne zahteva razlag, ne ponuja izbire med možnostmi, in ne vključuje učenja kakšnih novih konceptov. Tehnika odloženega priklica krepi asociacije (situacija → odziv, vprašanje → avtomatski odgovor). Zato se sčasoma (s treningom te tehnike) odgovor pojavi samodejno, podobno kot navada.

Konkreten primer iz prakse

Primer: uporaba SOS gumba (npr. e-oskrba)

Cilj: Oseba z zmerno demenco se nauči, da ob potrebi pritisne klicni gumb.

Postopek: Oskrbovalec pokaže gumb in reče: »Če potrebuješ pomoč, pritisneš ta gumb.«

Takoj vpraša: »Kaj narediš, če potrebuješ pomoč?«
→ oseba: »Pritisnem gumb.«
Čez 30 sekund: »Kaj narediš, če potrebuješ pomoč?«

Intervali se nato podaljšujejo (1 min, 3 min, 5 min …). Če oseba odgovori napačno oskrbovalec takoj pove pravilen odgovor in se vrne na krajši interval.

Rezultat: Po več ponovitvah oseba pritisne gumb, ko je v stiski (a ne zna razložiti zakaj).

Razumevanje torej NI pogoj za učenje

Pri osebah z demenco razumevanje lahko odpove, proceduralno učenje pa še deluje. Zato osebe z demenco ne popravljamo z razlago, ne preverjamo “ali razume”, temveč vadimo vedno isto vedenje, enak odziv v istem kontekstu.

To je pomembna sprememba perspektive za oskrbovalce: ❝Oseba se ne uči z razumevanjem, ampak z vajo.❞

Ostale primere uporabe teorije odloženega priklica si oglejte na tej povezavi (klik). 

Viri:

• Squire, L. R. (2004). Memory systems of the brain: a brief history and current perspective. Neurobiol Learn Mem., 82 (3): 171-177. doi: 10.1016/j.nlm.2004.06.005.
• Small, J. A. & Cochrane, D. (2029). Spaced Retrieval and Episodic Memory Training in Alzheimer’s Disease. Clin Interv Aging. 15: 519-536. doi: 10.2147/CIA.S242113
• https://montessoridementia.ca/spaced-retrieval/

Preberite si več o tehniki odloženega priklica tukaj (klik)