Kako prepoznati kognitivni upad in ga ločiti od demence, kaj je razlika med njima? Ta dva pojma je potrebno najprej definirati. O kognitivnem upadu govorimo takrat, ko oseba še lahko normalno funkcionira, ampak se pri njej že opaža neko pešanje, upad sposobnosti. Da pa govorimo o demenci, mora do nekih sprememb v funkcioniranju prihajati več kot pol leta ter na vsaj treh področjih funkcioniranja. Ta področja so:

-Pešanje spomina in drugih miselnih sposobnosti

-Spremembe v čustvovanju in razpoloženju

-Spremembe osebnosti in vedenja

-Iskanje in zalaganje predmetov

-Orientacija v času in prostoru

-Težave pri izvajanju vsakodnevnih nalog

-Ponavljanje istih vprašanj

-Težave s presojo, organizacijo

-Zapiranje vase in izogibanje družbi

-Iskanje besed in druge težave pri govoru

Običajno pozabljanje ali demenca?

Kaj je še običajno in kaj je že patološko? Pomembno je, da se vse zgoraj naštete sposobnosti ocenijo preko neke funkcionalne naloge, ne samo preko nekega presejalnega testa (kakršen je KPSS- Kratek test spoznavih sposobnosti), saj se šele v neki konkretni situaciji pokaže, kako se nekdo prilagodi situaciji, kako odreagira, kako dejansko funkcionira. Spodaj so predstavljene običajne in patološke spremembe na vseh 10 področijih. To, da neka sprememba obstaja, pa še ne pomeni, da gre dejansko za demenco, lahko gre tudi za psevdodemenco (za nekaj, ki se kaže kot demenca, pa to ni), o tem pa več tukaj.

Pešanje spomina in drugih miselnih sposobnosti
Običajno	Patološko – demenca?
Včasih kaj pozabim, ampak se potem, ko to dobro premislim in se umirim, zopet spomnim, pa naj gre za založene predmete, imena, ali kaj drugega	Pozabim nedavne dogodke, pozabim imena ljudi, s katerimi živim,Stalno sprašujem ena in ista vprašanja

Spremembe v čustvovanju in razpoloženju
Običajno	Patološko – demenca?
Včasih sem utrujen, včasih tudi razdražen, sploh če kaj zmoti moj red in rutino.	Moja družina in/ali moji hobiji me ne zanimajo več, oddaljujem se od družbenega dogajanja in se zapiram v svoj svetHitro postanem razdražen, jezen, nemiren, moja čustva hitro nihajo v skrajnosti,

Spremembe osebnosti in vedenja
Običajno	Patološko – demenca?
Sprememba rutine me vzmemiri, ampak se lahko pomirim. V novi situaciji mi je včasih težko, ampak opazujem in se učim ter naredim nekaj tudin glede na pretekle izkušnje.	Kar naenkrat postanem zmeden, sumničav, agresiven. Na nove situacije se odzivam neobičajno, bizarno. Če sem imel prej rad red, sem zdaj čisto nasprotje tega. Izgleda, kot da mi manjka sočutja in empatije.

Iskanje in zalaganje predmetov
Običajno	Patološko – demenca?
Pozabljam predmete, ampak jih po krajšem premisleku najde.	Stalno nekaj iščem, obtožujem druge, da so mi kaj prestavili, ukradli, založili. Stvari prestavim na izjemno neobičajna mesta in tega početja kasneje ne morem pripisati sebi.

Orientacija v času in prostoru
Običajno	Patološko – demenca?
Vsake toliko ne vem, kateri dan v tednu je, ampak vedno vem, kje bi to informacijo poiskal. Dlje časa potrebujem, da se npr. spomnim, kje na velikem parkirišču je moj avto.	Pomešam čase v dnevu, ne vem, kateri dan v tednu je ali katerega leta smo. Težko poiščem sobe v stanovanju, v neznanem okolju se izgubim.

Težave pri izvajanju vsakodnevnih nalog
Običajno	Patološko – demenca?
Če gre za nove stvari ali opravila, potrebujem več časa, da se jih naučim.	Težko delam tisto, kar sem vedno delal, zato te stvari opuščam ali se jim izogibam.

Ponavljanje istih vprašanj
Običajno	Patološko – demenca?
Ko sem pod stresom ali v novi situaciji, se težko zberem, sem v stiski, ampak na koncu razumem navodilo/pojasnilo.	Večkrat na dan postavim enako vprašanje, ne spomnim se, da sem že vprašal. Sprašujem o ljudeh in stvareh, ki jih poznam že dlje časa.

Težave s presojo, organizacijo
Običajno	Patološko – demenca?
Včasih se težko zberem, včasih potrebujem pomoč, da predebatiram kakšno odločitev s kom drugim. Včasih imam težave z zapletenimi situacijami, sploh če to sicer počne kdo drug v družini – vendar na koncu najdem rešitev tudi sam.	Imam težave pri strukturiranju naloge, kako začeti in končati, težko prehajam med različnimi opravili in ne morem početi več stvari hkrati. Kompleksne odločitve prepuščam drugim, težko ravnam z denarjem, težko načrtujem svoje poti, skrb za svoje gospodinjstvo. Večkrat v hišo spustim prodajalce, kupujem stvari, ki jih ne potrebujem.

Zapiranje vase in izogibanje družbi
Običajno	Patološko – demenca?
Včasih si želim biti sam ali pa se zaradi izčrpanosti raje odpovem hobiju/druženju. Kljub temu rad zahajam v družbo svojih prijateljev/sodelavcev/družine.	Postajam apatičen, depresiven, umikam se druženju, pogovoru.

Iskanje besed in druge težave pri govoru
Običajno	Patološko – demenca?
Tudi če pogovoru težko sledim, se vseeno lahko vključim. Če sem utrujen ali pod stresom pozabim besedo, ampak se jo potem spomnim.	Imam težave z besednjakom, stvari narobe poimenujem, se imena sploh ne spomnim.

Pomen razlike med kognitivnim upadom in demenco

Za kaj je tako pomembno, da te znake poznamo in njihova odstopanja od običajnega tudi zaznamo in naslovimo? Zato, ker prej ko spremembe zaznamo, prej ko gremo k osebnemu zdravniku in mu o tem poročamo, več imamo možnosti za zdravljenje, za upočasnitev bolezni in s tem tudi za bolj kvalitetno življenje čim dlje časa.

Ta vprašanja in znanja pa so pomembna tudi zato, ker imamo ljudje različne stopnje samozavedanja, kar pomeni tudi, da obstaja velik del populacije, ki se ne zaveda tega, da doživljajo spremembe v možganih. Posledično se tega ne zavedajo tudi ljudje, ki živijo ob njih. Kar je seveda velik dejavnik tudi pri stigmatizaciji bolezni demence in pri diagnosticiranju. Vemo namreč, da je priblično polovico primerov demence nediagnosticiranih, ter da do doagnoze sama pelje težka in dolgotrajna pot (okoli 2 leti). Zato je potrebno dovolj kmalu zaznati spremembe in se naučiti z njimi živeti.

Več o kognitivnih sposobnostih, ki nam bistveno pomagajo pri vsakdanjem funkcioniranju, pa lahko preberete tudi tukaj.

Viri:

www.spominčica.si

www.vseodemenci.si

Teepa Snow: Understanding The Changing Brain – A Positive Approach to Dementia Care