Pričujoč zapis je vzpodbudilo preprosto vprašanje sodelavke, ko sem odhajala iz službe, ona pa je že bila pri drugi delovni nalogi – sajenju rož. Vprašala me je, kaj je sploh razlika med delom in delovno terapijo. Sem kar obstala, saj je za trenutek zadelo tudi mene … saj res, kaj pravzaprav je razlika…

O izrazu delovna terapija

Prav zanima me, kateri genij ali genialka je v času hitrega razvoja naše stroke njeno ime, to je angleško “occupational therapy” prevedel z delovna terapija! Pa ne, da je prevod slab, samo… status je pač mnogo bolj kompleksen. Bi naj bila okupacijska terapija, terapija ukvarjanja, ergoterapija (iz grške besede ergon, ki je pomeni delo, aktivnost, početje)? Priložnost zamujena, ne vrne se nobena… 

Delovna terapija bo vedno imela predzvok dela, in ne okupacije (pojasnim čez nekaj vrstic). Delo je definirano je kot zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin, super je, da se definicija nadaljuje in dopolnjuje tudi z delanje, vezano na določeno področje. V FRAN-u pa se nadaljuje, pazite, s pomembnim, z žmohtom: kar je uresničeno z zavestnim uporabljanjem telesne ali duševne energije za nastajanje česa. Kako izjemno predvidljiva je prva in kako bogata in na mestu je tale zadnja definicija. 

Kaj je okupacija?

Sedaj pa še okupacija. FRAN jo definira s kratko in jedranto ukvarjanje. Dame, ki pa so krojile zgodovino in definicije mojega najljubšega poklica, pa opredeli okupacijo kot …    osnovno človekovo potrebo, ki ima za neko osebo pomen in vrednost ter ima osrednji vpliv na zdravje, identiteto in občutek kompetentnosti. Takšne aktivnosti, ki jih posameznik izbira, vplivajo na njegov življenjski slog, udobje, produktivnost, medsebojne odnose in vključevanje v družbo. Smisel okupacije lahko ostane skrit, dokler se ne zgodi kakšna sprememba, ki ta smisel razkrije – to je lahko bolezen, poškodba ter razna prehodna obdobja, kot je izguba partnerja ali upokojitev … (povzeto po Purg in Mihevc, 2023).

Res je, okupacija ima predzvok vojne. Vsebuje pa tudi mnogokrat uporabljen “čisto sem okupiran” – kar lahko pomeni “zelo sem zaposlen”, lahko pa tudi “čisto me je prevzelo, čisto sem padel noter, pozabil sem na čas”. 

To zadnje je tisto, kar opisuje okupacijo; to kar posrka, osvoji, zapolni in ne nazadnje izpolni.

Kaj je torej razlika med delom in okupacijo?

Preprosto: delo je lahko okupacija, ni pa okupacija samo delo. Delo lahko posrka in osvoji, zapolsni in izpolni, ampak če je to edina okupacija, lahko delo tudi ubije (izgorelost zaradi neravnovesja okupacij, deloholiki). Če je delo uporabljeno napačno, je človek zlorabljen (na primer: “Arbeit machts frei”, sodobno suženjstvo in trgovina z ljudmi).

Razlika med delom in delovno terapijo

V delovni terapiji so gotovo uporabljeni koščki dela in delo kot celota, vse glede na smiselnost in na osebo, ki jo imamo pred sabo. Okupacijska terapija/delovna terapija je namreč terapija samo, če je smiselna za nekega posameznika. V nasprotnem primeru je nesmiselna, “pacienti” od nje bežijo, se jim zdi zapravljanje časa. V to je vključeno tudi to, da si mora delovni terapevt vzeti ČAS in pojasniti, kje in zakaj on vidi smisel neke aktivnosti, dela, naloge, ta smisel se zgradi tudi skupaj, v pogovoru, skozi terapije. Delovni terapevt mnogokrat iz izkušenj ve, kakšen je smisel, zakaj je nekaj dobro ali primerno. Ima pa ta celota doživljanja seveda več dimenzij: okolje, osebo in samo okupacijo, in vse te dimenzije so stalno spreminjajoče, dopolnjujoče. Ups, zatavala sem v pomembno teorijo…

Torej: vsako delo sestavljajo koščki: priprava prostora, potrebščin, primerna naloga glede na spretnosti in razvitost (otrok ne bo vozil avta in starostnik ne bo žulil dude), dovolj kompleksna naloga, navodila, koraki izvedbe, popravki, pohvala ipd. Sestavljajo pa delo tudi skriti elementi: volja, pripravljenost za sodelovanje, notranja in zunanja motivacija (uspeh, denar, pritiski, ugajanje…), pa tudi fizične sposobnosti in omejitve, psihična kondicija in diagnoze ter duhovnost osebe (smiselnost v neki dani situaciji, ljubezen do dela, občutki vključenosti, pripadnosti, gradnja identitete, lastna vrednost).

Vse te koščke (aktivnosti) uporabi delovni terapevt glede na to, s kakšnim človekom dela (pa tudi koliko ima časa in izkušenj, kakšen človek je, kako pristopa k reševanju problemov, kako komunicira). V delovni terapiji ni pristopa “one size fits all”, ni čudežne tabletke, ampak trdo skupno delo človeka in delovnega terapevta.

Spet se vračam k teoriji: delo je v delovni terapiji medij za zdravljenje. Pot, ne pa cilj.

Se na delovni terapiji dela?

Da in ne. Delovni terapevt uporablja aktivnosti na treh nivojih: na nivoju pripravljanja, na nivoju namenske izvedbe in na nivoju okupacije. Primer: Ana je doživela možgansko kap, zaradi katere ne more več jesti, govoriti in hoditi. Aktivnost na nivoju priprave je tisto, kar je osnova za vse ostalo: pravilen izhodiščni položaj, pravilno nameščanje na postelji in invalidskem vozičku, vaje za aktivacijo mišic ustne votline. Aktivnosti za namensko izvedbo bi bile učenje Ane pravilne hoje, učenje tehnik oblačenja, govorne vaje. Vključenost na nivoju okupacije bi bila, če bi Ano vključili v zbor, ker je pred poškodnbo rada pela, ali pa vključitev v kuharsko skupino, saj to Ani predstavlja motivacijo za prehranjevanje in zdrav življenjski slog.

Namesto zaključka

Priznam, ob odgovoru na vprašanje sodelavke, sem bila za hip kar malo zmedena. Pa vendar sem izustila nekaj podobnega kot: delo je v delovni terapiji uporabljeno kot nekaj, kar je usmerjeno in stopnjevano in spodbuja k zdravju in temu, da se dobro počutimo. Odkorakala sem s kepo v grlu – je res samo to? Je delo več ali manj kot delovna terapija?

Za bolnega in zmožnega človeka je delovna terapija najbrž več od dela. Zdravnika namreč rabijo bolni, ne zdravi. Tako tudi smisel, stopničke do uspeha pri nekem delu in prilagoditve na tej poti potrebujejo ljudje z zmanjšano zmožnostjo, bolni, telesno, duševno in duhovno okrčeni ljudje. Za zdravega človeka pa je osredotočenost na njegovo delo, delovne naloge, okupacije tisto, kar je njegovo zdravilo, kar ga usmerja k boljšemu ravnotežju in “ustvarja” njegovo zdravje. Oh, pa še nekaj! Izjemno pomembna je tudi oseba delovnega terapevta. Odnos, ki postane medij za okrevanje, smernik za smisel, pilot ali kopilot za spremembo. Kot te dober terapevt lahko ozdravi, te slab pusti, kjer si, pri sebi pa odkljuka “delo opravljeno”, in gre domov!

Viri:

https://fran.si/iskanje?View=1&Query=delo

https://www.plymouth.ac.uk/research/occupational-science-and-occupational-therapy

https://en.wikipedia.org/wiki/Occupational_therapy

Purg, M. in Mihevc, Š.(2023). Vpliv okupacij na zdravje in dobro počutje starejših  oseb. Slovenska revija za delovno terapijo, 12(1), 41- 54. Dostopno na: https://www.zdts.si/index.php/dokumenti/send/20-slovenska-revija-za-delovno-terapijo/244-slovenska-revija-za-delovno-terapijo-letnik-12