Ko pomislimo na kognitivni upad, vsakdo najprej pomisli na težave s spominom, vendar se težave lahko pojavijo tudi pri koncentraciji, govoru, prepoznavanju predmetov ali številk …. Poleg tega vsako pozabljanje še ni kognitivni upad.

Kaj lahko naredimo sami doma?

Izvedemo lahko kratek preizkus spomina, ki bo hkrati zabaven in merljiv. Vsak preizkus naj bo datiran. Pomagamo si s telefonom – vsi telefoni imajo vgrajeno zmožnost avdio snamenja – in posnamemo sebe ter osebo, pri kateri sumimo na kognitivni upad. Poskusimo našteti čim več živali v eni minuti. Običajno v tem času lahko človek našteje več kot 30 živali.

En sam preizkus še ne pomeni veliko, zato primerjamo posnetka, med katerima je preteklo nekaj časa. Iščemo dve spremembi:

1. Spremembo v številu naštetih živali – v tem primeru bo oseba tudi porabila več časa.

 2. Spremembo v dojemanju pomembnosti in potrebnosti tovrstnega preizkusa: če se bo oseba začela odzivati defenzivno, če bo postala osorna do nas in podobno.

Kako pogosto ponovimo tovrstni kognitivni  preizkus?

Najboljše je periodično testiranje vsakih 6 mesecev. Pri tem je dobro, da imamo vse prejšnje preizkuse nekje shranjene, da lahko do njih dostopamo in jih primerjamo. Tako lahko spremembe dovolj hitro zaznamo in jih po potrebi tudi predamo dalje – navadno osebnemu zdravniku, v primeru dodatnih preiskav pa nevrologu ali psihologu.

Je pomembno še kaj?

Da, stvari/nenavadnosti/incidente si sproti zapisujemo.

Kako pa začnemo pogovor z osebo, za katero se nam zdi, da ne funkcionira samostojno? Preberite tukaj (klik)