Tehnika odloženega priklica je tehnika znotraj metode Montessori za delo s starejšimi in osebami z demenco, ki omogoča osebam z demenco, da se na nek način še lahko učijo. Seveda ne gre za učenje na način, kot smo ga vajeni pri zdravih možganih, pa vendar gre za učinkovit priklic in obdržanje informacij, kljub poškodovanim nevronom in upočasnjenim komunikacijskim potem v možganih.
Kako deluje tehnika odloženega priklica?
Tehnika temelji na sistematičnem ponavljanju in aktivnem priklicu informacij v razmaknjenih časovnih intervalih. Gre za na-dokazih-temelječo metodo, ki izboljšuje dolgoročno pomnjenje in zmanjšuje pozabljanje.
Za kaj gre?
Vsi vemo, da se sposobnost našega pomnjenja skozi čas poslabšuje, če informacij ne ponavljamo. To je vsakdo že izkusil pri sebi, pa naj gre za ime nekoga, ki ga redko vidimo, za matematično znanje o integralih in odvodih ali za govorjenje tujega jezika. Večina, česar ne ponavljamo ali uporabljamo redno, čez čas zbledi in se postopoma izgubi.
Pa vendar se nekatere informacije ne izgubijo, kar je povezano s tem, kako se ljudje učimo in katere informacije se v naših možganih najdlje ohranijo. Najdlje se namreč ohranijo stvari, ki se jih naučimo na način, da se jih navadimo. O tem zanimivem načinu učenja oseb z demenco preberite tudi tukaj (klik). Samo pomislimo; kako si oseba z demenco zapomni, da vedno sedi na istem mestu za mizo v domu upokojencev?
Pri tej tehniki osebi z demenco pokažemo informacijo, nato pa jo sprašujemo po isti informaciji v vedno daljših intervalih. Če se oseba pravilno spomni, se naslednji interval podaljša; če ne, se vrne na krajši interval. Ta metoda pomaga osebam z demenco, da si dolgoročno zapomnijo informacije, kot so imena, vsakodnevna opravila, lokacija kakšnega pomembnega predmeta in podobno.
Poglejmo si primere (klikni tukaj), kot jih navaja avtor te tehnike, gospod Cameron J. Camp, v svoji knjigi (vir spodaj).
Kako tehnika odloženega priklica pomaga osebi z demenco in njenim oskrbovalcem?
S to tehniko se oseba z demenco navadi sama poiskati informacijo, ki je njeni možgani v lastnem sistemu – možganih – ne najdejo več. To pri osebi z demenco izboljša samostojnost, izboljša predstavo o sebi (zmorem, vem, kje poiskati informacijo, do nje lahko pridem sam), zmanjšuje tesnobnost in drugo odzivno vedenje (kričanje, agresija). Pri ljudeh, ki skrbijo za osebo z demenco pa uporaba te tehnike zmanjša vpetost (odgovarjanje na ponavljajoča se vprašanja) in posledično tesnobnost, občutek nemoči/nesposobnosti, občutek ujetosti in stalne prisotnosti, odvisnosti.
Komu še lahko koristi tehnika odloženega priklica?
Mnogo sistemov (npr. Leitner) ali aplikacij (npr. Duolingo, SuperMemo, Mnemosyne) uporablja tehniko odloženega priklica, ki sicer izvira iz kognitivne znanosti. Nekatere mobilne aplikacije dandanes samodejno prilagajajo intervale ponavljanja na podlagi uspešnosti priklica, in sicer tako, da kartice, ki jih učenec zna bolje, umaknejo v daljše intervale, težje kartice pa so na vrsti pogosteje. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je šibkejša točka ta tehnike to, da ne omogoča globljega razumevanja vsebine, je pa vsekakor ugodna za faktografsko učenje.
Viri:
Cameron J. Camp: Neznanec v ogledalu. Detektivski priročnik za reševanje težav, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo in sorodnimi motnjami. Celjska Mohorjeva družba, 2020.
Preberite tudi:
0 komentarjev